Smernice zdravega prehranjevanja priporočajo, da potrebne dnevne vnose energije v svoj organizem vnašamo čez cel dan. Pojedli naj bi 5 obrokov na dan, in sicer približno na 3 ure. Zajtrk, kosilo in večerja predstavljajo glavne obroke, ki jim dodamo dopoldansko in popoldansko malico.

Vas zanima več?

Vsak dan jemo ob približno enakem času (delovniki in vikendi) in približno enake količine hrane znotraj posameznih obrokov. Hrano uživamo počasi. Za glavne obroke si vzamemo med 20 in 30 minut, za malice 10 minut. Obroki naj bodo ravno prav veliki, da našo storilnost povečajo. Preobilen obrok jo namreč zmanjša, prav tako ni primeren za naše zdravje in počutje.

Dober primer neprimerne porazdelitve količin znotraj obrokov je zajtrk. Navadno med tednom hitimo in za zajtrk sploh ne jemo ali pojemo nekaj malega. Čez vikend se zajtrk prestavi na kasnejši čas in navadno postane veliko obilnejši (pogosto se za vikend pečejo jajčka, palačinke ali podobno hranilno bogat zajtrk). Nasprotno se čas kosila med vikendom navadno zamakne na zgodnje popoldne, med tednom pa kosila jemo pozno popoldne, ko pridemo iz službe. Za organizem je bolje, da se tedenska rutina vsaj približno ohrani tudi čez vikend.

Vas zanima še več?

Vsak obrok naj bo sestavljen iz vseh glavnih skupin makrohranil (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe). Pri vsakem obroku pojejmo svežo zelenjavo ali sadje. Obroku dodamo še polnozrnata žita ali izdelke iz njih (kruh, kosmiči, otrobi, testenine) oz. krompir, sladki krompir, njoke. Prav tako je pomembno, da pojemo še beljakovinsko živilo (meso, ribe, stročnice, mleko ali mlečne izdelke) in zdrave maščobe (rastlinska olja, oreščki, semena, avokado, olive). Izogibamo se premastnim, preslanim ali presladkim živilom oz. obrokom. Poleg tega pazimo, da ob obroku spijemo tudi dovolj tekočine (vlaknine v obroku potrebujejo tekočino, drugače bodo vodo posrkale iz črevesja in nas lahko zaprejo, beljakovine v obroku pri presnovi potrebujejo vodo in nas lahko dehidrirajo).

Deli