Beljakovine iz prehranskega vidika spadajo med makrohranila. To so organske spojine, ki jih v telo vnašamo v razmeroma velikih količinah (v gramih) in nam služijo kot vir energije. Še bolj pomembne pa so druge funkcije, opisane v nadaljevanju. Beljakovine poimenujemo tudi proteini, peptidi, polipeptidi. Med makrohranila uvrščamo še ogljikove hidrate in maščobe

Vas zanima več?

Beljakovine v našem organizmu igrajo pomembno vlogo. So biološki katalizator (encimi), imajo strukturne (gradniki mišic in telesnih tkiv), obrambne (imunoglobulini – protitelesa), transportne (lipoproteini po krvi prenašajo holesterol), skladiščne (v feritinu se shranjuje železo), regulatorne (hormoni), receptorske (sodelujejo pri signaliziranju) in gibalne (dinein v spermiju) funkcije ter omogočajo krčenje mišic (aktin in miozin). Brez njih torej telo ne more normalno delovati.

Pomanjkanje beljakovin lahko na dolgi rok pripelje do manj mišične mase, slabega celjenja ran, povečanega tveganja za infekcije, pojava edemov (otekla stopala, gležnji), anemije in pri otrocih, če do prenizkih vnosov pride v fazi rasti, tudi do upočasnjene rasti.

Tudi previsoki beljakovinski vnosi lahko povzročijo probleme. Presnova beljakovin namreč obremenjuje jetra in ledvice, poleg tega se pri presnovi porablja tudi voda, kar pomeni, da je pri previsokih vnosih povečano tveganje za dehidracijo, če posameznik poleg višjega vnosa beljakovin ne vnese tudi ustreznih količin tekočine.

Vas zanima še več?

Kaj pa beljakovine sploh so? Osnovni gradniki beljakovin so aminokisline. To je spojina z vsaj eno aminsko skupino, vsaj eno karboksilno skupino, vodikovim atomom in stransko verigo, ki določa značilne kemijske in biološke lastnosti te spojine. Poznamo jih več 100, vendar je le 20 genetsko kodiranih za vgradnjo v beljakovine. Vsaj 50 verižno povezanih aminokislin tvori beljakovino, in sicer s kemijsko reakcijo, ki jo imenujemo kondenzacija. Karboksilna skupina prve aminokisline se spoji z aminsko skupino druge aminokisline, pri čimer izstopi molekula vode. 9 aminokislin je esencialnih, kar pomeni, da jih telo ne more proizvajati samo. Te so histidin, izolevcin, levcin, lizin, metionin, fenilalanin, treonin, triptofan in valin. Ko torej posegamo po določenem beljakovinskem dodatku (prašku, napitku …), moramo dobro pogledati, katere aminokisline so v njem sploh zastopane.

Deli