Ko se pogovarjamo o zdravi prehrani, govorimo o pojmu, ki ga morda niti ne razumemo dobro. Na vprašanje »Kaj je zdrava prehrana?«, ki ga postavim na svojih predavanjih, dobim precej podobne odgovore. To je »zelenjava«, »sadje«, »žitarice«, »beljakovine«, »zdrave maščobe«, »doma pridelana hrana«, »ekološka hrana«, »raznolika hrana«, »uravnotežena hrana« … Seveda so vsi ti odgovori pravilni oz. imajo nek smisel, čeprav niso ravno popolnoma natančni.

Kaj pa je zaskrbljujoče? Ljudje še vedno ne vedo, kaj dejansko dati na krožnik. Kako sestaviti svoje jedilnike. Še vedno se vse preveč poslužujemo bližnjic (prehranskih dodatkov), čeprav pravzaprav niti ne vemo, zakaj jih uživamo.

Kako na vse skupaj gledamo pri Dietetik priporoča? Od začetka.

Najprej je treba razčistiti osnovne pojme o hrani.

Vas zanima več?

HRANILO. Hranila so tista, ki jih naše telo potrebuje v vsakem trenutku našega življenja. Za vsako hranilo obstaja:

  • minimalna količina, ki jo moramo vnesti, da naše telo lahko deluje (raste, se razvija, obnavlja, opravlja razne naloge) in
  • maksimalna količina, ki jo še lahko vnesemo, da našega organizma po nepotrebnem ne obremenjujemo.

V različnih življenjskih obdobjih se potrebe po posameznih hranilih malo spreminjajo – v količini.

Vas zanima še več?

Pri določenih hranilih so te količine večje (govorimo o gramih in makrohranilih), pri drugih manjše (govorimo o miligramih in mikrogramih).
Hranila, ki jih naše telo potrebuje, so: ogljikovi hidrati skupaj s prehransko vlaknino (neprebavljivi del ogljikovih hidratov), beljakovine oz. njihovi gradniki aminokisline, maščobe oz. njihovi gradniki maščobne kisline. To so seveda tudi vsi vitamini in minerali. In pa voda.

Če gremo korak naprej, govorimo o ŽIVILIH. Vsako živilo sestavlja več hranil. Olje sestavljajo maščobne kisline in še maščobotopni vitamini. Določena živila so bolj kompleksna. Meso ni le beljakovina. Meso vsebuje tudi maščobne kisline, določeni kosi mesa (jetra) pa tudi ogljikove hidrate. Poleg tega vsebuje meso še vodo, minerale in vitamine. Tudi pri ostalih živilih je potrebno, da imamo pred očmi celotno paleto hranil, ki jih prinesejo, in ne le tistega »glavnega«. Še bolj kompleksni so izdelki iz osnovnih živil – paradižnikova omaka ni le stisnjen paradižnik, kruh ni le moka z malce kvasa, soli in vode.

Vas zanima še več?

Živila sestavljajo SKUPINE ŽIVIL. Paradižnik, cvetača, korenje, por, brokoli … sestavljajo skupino zelenjave. Praviloma celotne skupine živil ne izločimo iz naše prehrane kar tako. Če to storimo iz katerega koli razloga (verski, moralni, alergija ali bolezen oz. karkoli drugega), moramo to storiti odgovorno. Preveriti moramo, katera vsa hranila smo s tem izločili iz naše prehrane in jih seveda ustrezno nadomestiti. Nadomestila primarno iščemo v živilih drugih skupin in se, če res ne gre drugače, poslužimo prehranskih dopolnil. Ta naj torej ne predstavljajo osnove naše zdrave prehrane, z zgolj dodatkom »prave hrane«.

Našo (PRE)HRANO oz. naše jedilnike tako sestavljajo živila oz. skupine živil. Tudi, če sledimo kateri izmed diet ali prehranskih režimov, ki izločijo celotno skupino živil (na primer vegani, ki ne uživajo živil živalskega izvora), moramo jesti kar se da raznoliko. Naš tedenski jedilnik naj sestavlja vsaj 35 živil.

Če sedaj vse skupaj povežemo v odgovor na vprašanje: »Kaj je zdrava prehrana?«

Ugotovimo, da definicija žal ne more biti sestavljena iz seznama živil, niti ne iz načina pridelave ali pripravljanja teh živil. Zdravo prehrano tako raje definirajmo kot tisto, ki pokrije vse potrebe po hranilih, ki jih v določenem življenjskem obdobju ima vsak od nas. Kar je zdravo zame, ki sem precej aktivna ženska v svojih 30-ih, še ni nujno zdravo tudi za starejšega gospoda, ki živi v sosednjem bloku in ima popolnoma drugačen življenjski stil kot jaz. Kaj šele za mojo dobro prijateljico, ki ima celiakijo. Da se torej prehranjuješ zdravo, moraš najprej dobro poznati sebe, svoj življenjski slog in svoje potrebe.

357 total views, 2 views today

Deli