Kot smo pisali v Ponedeljkovem vsevedu, morajo vrednosti holesterola v krvi biti ustrezne, saj le tako lahko ohranjamo zdravje našega srčno-žilnega sistema. Osebe s prenizko vrednostjo »dobrega« HLD- holesterola, s povišano vrednostjo »slabega« LDL-holesterola oz. s povišano vrednostjo skupnega holesterola morajo spremeniti svojo prehrano in življenjski slog.
Dieta za osebe z neustreznimi vrednostmi holesterola v krvi izhaja iz splošnih priporočil za zdravo prehrano. Primerni ukrepi so:
- uživanje uravnoteženih obrokov, ki so primerno razporejeni prek dneva,
- omejitev energijskega vnosa in
- prilagoditev vnosa vseh maščob, ne le holesterola.
- Paziti je potrebno še na dovoljšen vnos tekočine in
- v svoj vsakdan vključiti rekreacijo ter prenehati s kajenjem.
- Vnos določenih hranil je potrebno povišati.
Dnevne količine zaužitega holesterola znižamo s tem, da jemo manj živalskih maščob. S tem znižamo tudi vnos nasičenih maščobnih kislin, ki prav tako višajo vrednost slabega holesterola. Splošna populacija lahko uživa 300 mg holesterola na dan, rizične skupine oz. osebe s previsokim holesterolom pa le do 200 mg holesterola na dan. Živalske maščobe tako nadomestimo z rastlinskimi, pecimo na rastlinskem olju in ne maslu, uživajmo manj mastno mleko in mlečne izdelke, izognimo se izdelkom iz mesa (salame, klobase, paštete …), obrežimo vidne kose maščobe in podobno.
Vendar pa niso vse maščobne kisline slabe. Enkrat nenasičene maščobne kisline znižujejo vrednost holesterola v krvi, zato skrbimo predvsem za ustrezen vnos omega-3-maščobnih kislin. V svojo prehrano vključimo oreščke, semena (bučkina) in mastne morske ribe (sardine, sardele, losos, skuša). Tudi z uživanjem le teh pa ne gre pretiravati. Če želimo izkoristiti njihe pozitivne učinke, jih moramo uživati v priporočenih količinah, drugače imajo lahko nasproten učinek.
Prav tako moramo v prehrano vključiti več topne prehranske vlaknine. Oves in izdelki iz njega (ovseni kosmiči, kaša, kruh), ječmen, rž, čičerika, pečkato sadje z užitno lupino, pomaranče, grenivke, slive, banane, jagodičevje, fižol, soja, grah, leča, brokoli, korenje, artičoka, gobe … nase vežejo holesterol in žolčne kisline ter s tem zmanjšajo njegovo absorpcijo ter posledično koncentracijo v krvi. Pri urejanju ustreznega nivoja holesterola v krvi pomagajo tudi nekatere začimbe: česen, čemaž, čebula, čili, ingver, meta, koriander, koper, kumina, kurkuma, pehtran, peteršilj, rožmarin, zelena in muškatni orešček. Potreben pa je tudi zadosten vnos rastlinskih sterolov in stenolov, ki jih najdemo v avokadu, koruznem olju, sončničnih semenih in predvsem v funkcionalnih živilih.
