S povišanim holesterolom v krvi se danes srečuje vedno več posameznikov, po nekaterih podatkih celo 70 % odraslih Slovencev. Ne gre le za starejše prebivalce, ampak tudi za mlajše. Povišane vrednosti holesterola v krvi vodijo do hudih zdravstvenih težav. Nalaga se na stene žil in tako upočasnjuje pretok krvi po njih, kar vodi do srčno-žilnih bolezni. Posledice previsokih vrednosti niso vidne takoj, ampak šele čez nekaj let. Izvidov torej ne gre ignorirati, ampak jih je treba vzeti skrajno resno in primarno spremeniti svojo prehrano ter življenjski slog.
Holesterol v jetrih telo izdeluje samo, saj ga potrebuje za normalno delovanje. Holesterol je sestavina žolča (emulgator potreben pri prebavi in absorpciji maščob), sestavina celičnih membran (skupaj s fosfolipidi tvori membranski dvosloj in razmerje med holesterolom in fosfolipidi določi prilagodljivost in prožnost membrane ter tako določi njeno fluidnost), je prekurzor nekaterih hormonov in vitamina D.
Poleg tega, da ga telo tvori samo, ga vnašamo tudi s prehrano. Nahaja se v živilih živalskega izvora. Največ holesterola vsebujejo jajčni rumenjak (520 mg holesterola / 100 g živila), telečja jetra (370 mg holesterola / 100 g živila), maslo (225 mg holesterola / 100 g živila), škampi (200 mg holesterola / 100 g živila), krvavice (120 mg holesterola / 100 g živila), piščanec s kožo (98 mg holesterola / 100 g živila), polnomastni siri (83 mg holesterola / 100 g živila), polnomastna smetana (66 mg holesterola / 100 g živila). Veliko ga je tudi v predelanih mesnih izdelkih: paštete, hrenovke, mesni sir, pečenice, klobase, salame z veliko vidne maščobe.
Ker gre za maščobo, ki je v vodi netopna, po krvi ne potuje sam, ampak v obliki lipoproteinov (transportne beljakovine). Po krvi potuje v dveh oblikah:
- HDL-holesterol je oznaka za lipoproteine visoke gostote. Te odnašajo holesterol iz perifernih tkiv nazaj v jetra in tako znižujejo skupni nivo holesterola. Imenujemo ga tudi »dobri holesterol«. Vrednost HDL-holesterola v krvi naj bo višja od 1 mmol/l pri moških oz. 1,2 mmol/l pri ženskah.
- LDL holesterol je oznaka za lipoproteine nizke gostote. Imenujemo ga tudi »slabi holesterol«, saj ti delci, skupaj s trigliceridi, pospešujejo aterosklerozo. Vrednost LDL-holesterola v krvi naj bo pod 3 mmol/l.
Priporočljiva vrednost skupnega holesterola v krvi je < 5 mmol/l.
Zaželene vrednosti so nižje pri ogroženih skupinah (osebe z že razvitimi srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo ali tistih z izrazito zvišanimi vrednostmi krvnih maščob), in sicer:
- skupni holesterol v krvi do 4 mmol/l in
- LDL-holesterol v krvi naj bo manj kot 2 mmol/l.
