Če ne prej, se ženska začne zavedati pomena zdravega življenjskega sloga, ko zanosi. Navadno poveča skrb zase, preneha z uživanjem alkohola in s kajenjem, se začne bolj zdravo prehranjevati ter podobno. Plod v času nosečnosti vse, kar potrebuje za svoj razvoj, dobi preko mamine krvi. Ko se dojenček rodi, je – vsaj v primeru, da je polno dojen – še naprej popolnoma odvisen od nje in njenih navad. Ženska mora torej z zdravim načinom življenja nadaljevati tudi v času dojenja. Za mlado mamico veljajo priporočila zdravega prehranjevanja, ki veljajo tudi na splošno za odraslo žensko. Doječa mamica naj uživa redne obroke, veliko zelenjave, zmerno količino sadja, polnozrnata žita in izdelke iz njih, zdrave maščobe (predvsem je pomemben zadosten vnos omega-3-maščobnih kislin) in dovolj beljakovin. Potrebe po ogljikovih hidratih in maščobah se količinsko ne povečajo, povečane potrebe po beljakovinah pa doječa mamica doseže z dodatno skodelico mleka oz. ustrezne zamenjave. Njena prehrana naj bo pestra in raznolika.

Vas zanima več?

Doječa mamica ima povišane energijske potrebe, in sicer so poleg prehranskega stanja mamice in njene telesne aktivnosti odvisne od količine mleka, ki ga na dan proizvede. Za sintezo 100 ml mleka se porabi 75 kcal, na dan pa ženska povprečno proizvede med 750 do 800 ml mleka. V prvih štirih mesecih dojenja, ko je dojenček polno dojen, ima ženska tako povišane energijske potrebe za 635 kcal na dan. Iz maščobnih zalog, ki jih dobi med nosečnostjo, se za proizvodnjo mleka porabi med 100 do 150 kcal na dan (s tem, ko ženska doji, torej tudi lažje izgublja nosečniške kilograme) in jih mora dodatno zaužiti še 500. Ko ženska preide na delno dojenje potrebuje dodatno še 285 kcal na dan. V času dojenja so bistveno povečane tudi potrebe po določenih mikrohranilih. Za mamico to pomeni, da mora uživati hranilno bogato hrano. S povišanim energijskim vnosom bo tako zadostila tudi povišanim potrebam po hranilih.

Vas zanima še več?

Doječe mamice imajo praviloma dober tek in brez težav pokrijejo dodatne potrebe. Posebno pozornost je potrebno nameniti le mladim mamicam (določena hranila mlada mamica potrebuje za svoj razvoj, npr. kalcij), mamicam, ki dojijo več otrok (dvojčke, trojčke), tistim, ki dojijo in so hkrati ponovno noseče, ali takim, ki se zelo aktivno ukvarjajo s športom. Nekaj pozornosti in prilagoditev je potrebnih tudi pri mamicah, ki sledijo kateremu od dietnih režimov ali pa se spopadajo s katero od motenj hranjenja.

Pravilna otrokova rast in razvoj ne kažeta na to, ali se mamica prehranjuje pravilno oz. zadostno. Otrok raste, če je mleko pravilne sestave, ta pa je lahko dosežena z izčrpavanjem zalog matere. Z biokemičnimi in antropometričnimi meritvami je zato potrebno testirati neposredno mater in ukrepati, če je to potrebno.

Deli