Zaznavanje okusov se začne razvijati že v zadnjih mesecih nosečnosti in v prvem ter drugem letu življenja. Za sprejemanje novih okusov in arom je dojenček najbolj prilagodljiv v prvih mesecih življenja, ko pa sploh še ne uživa trdne hrane. Otrokov okus se tako razvija skozi materino mleko, okus katerega pa odraža prehranske navade mamice. Uvajanje dojenčka na družinsko prehrano bo veliko bolj prijetno in preprosto, če bo otrok okuse poznal, še preden bo prvič poskusil trdno hrano, kar pomeni, da mora mamica tudi iz tega razloga uživati kar se da pestro prehrano brez nepotrebnega izločanja določenih živil.

Preventivno izogibanje določenim živilom, saj naj bi tako preprečili alergije pri dojenčku, ni priporočljivo. Ukrepamo šele, če se reakcija pojavi in še to po navodilih zdravnika in ne kar »na pamet«. Prav tako naj mamica uživa vsa živila, čeprav ima dojenček krče. Ti so normalni v prvih mesecih in prehrana mamice na njih vpliva le deloma. Če mamica ugotovi, da določena živila pri otroku povzročajo neželeno reakcijo, naj jih uživa v majhni količini in kot sestavni del obroka. Nikakor pa naj jih iz svojega jedilnika ne izloči, saj lahko prehrana postane preveč osiromašena, kar lahko povzroči tako njeno hranilno podhranjenost, kot tudi manj kvalitetno mleko.

V času dojenja so določena živila zaradi morebitne onesnaženosti s kemičnimi ali z mikrobiološkimi onesnaževali odsvetovana. To so:
školjke, morski sadeži in ribe iz konca prehranjevalne verige (lahko vsebujejo težke kovine),
jetra in jetrne paštete (zaradi potencialno visoke vsebnosti v maščobi topnih vitaminov),
surova ali toplotno malo obdelana živila živalskega porekla (tatarski biftek, pršut, carpaccio), ribe (prekajene ribe, suši, sašimi), jajca (majoneza, tiramisu), surovo mleko, sveži siri iz nepasteriziranega mleka ter siri s plesnijo (brie, gorgonzola …) in vnaprej pripravljena surova zelenjava oz. sadje (posebno pozornost namenimo solatnim barom in ponudnikom smutijev ali naravnih sokov), še posebno predpakirano jagodičevje – tudi zamrznjeno (nevarnost prisotnosti mikroorganizmov) in
vnaprej pripravljene jedi z omejenim rokom uporabe, ki jih je potrebno hraniti v hladilniku (paštete, mesne in zelenjavne solate, narezki, sendviči).

Doječa mamica mora biti pozorna tudi pri uživanju gob. Uživa naj le sveže, dobro oprane in toplotno obdelane gobe, za katere je prepričana, da niso strupene. Večjo mero pozornost je potrebno nameniti tudi ostalim rastlinam nabranim v naravi (šmarnice in jesenski podlesek so npr. podobni čemažu).

Nekatera živila so odsvetovana zaradi prenosa poživljajočih snovi v mleko. To so kava, pravi čaj in alkohol oziroma alkoholne pijače. Kavo in pravi čaj naj omeji tako v količini kot v delu dneva, ko ju uživa (ne pred predvidenim spanjem dojenčka), alkoholu pa se mora popolnoma izogibati. V mleko se prenese tudi nikotin, ki zmanjša sintezo materinega mleka, tako da je potrebno izogibanje kajenju (tudi pasivnemu).

Zelo sladka, slana in mastna živila ter ostre začimbe so prav tako neprimerne, saj vplivajo na okus mleka in tako na otrokovo spoznavanje z novimi okusi in sprejemanje novih arom. Pijače z dodanim sladkorjem in energijski napitki, kakav in podobne izbire je potrebno črtati s svojega jedilnika.

Vsako živilo, ki ga mamica iz svojega jedilnika izloči iz kateregakoli razloga, mora ustrezno hranilno nadomestiti. Če omega-3-maščobnih kislih ne dobi iz rib, saj se jih zaradi onesnaževal izogiba, potem mora zadovoljivo vsebnost dobiti iz rastlinskih olj, avokada, oreščkov, semen.

Materina prehrana ne vpliva na sintezo mleka. Ta je odvisna od pravilne tehnike dojenja, dojenja vsakokrat iz obeh dojk, čim bolj pogostega dojenja zlasti v prvih tednih po porodu, dovolj počitka in psihične umirjenosti. Zmotno je prepričanje, da mora ženska popiti velike količine tekočine (tudi mleka), da bo imela dovolj mleka. Njegova količina niti ni odvisna od zaužitih prehranskih dopolnil.

Deli