Spreminjanje svojih prehranjevalnih navad je zapleteno. Jemo že celo življenje, vsak dan, večkrat na dan. Gre za eno izmed aktivnosti, ki smo jih popolnoma ponotranjili. Pojemo, kar imamo radi, o hrani, ki je ne maramo, ne razmišljamo. Kako torej spremeniti svoje prehranske navade? Kako svojim jedilnikom dodati hrano, za katero vemo, da je zdrava, mi pa je ne maramo? Tako kot smo že pisali v Ponedeljkovem vsevedu – postopoma!

Spreminjanja našega prehranskega režima se lotimo postopoma. V enem mesecu lahko pridemo do pet obrokov na dan, kakršna je tudi številka obrokov, s katero se bo dobro počutila večina posameznikov. Določenim izjemam se sicer doda še šesti obrok (predvsem neješčim, bolnim …) ali pa kakšnega odvzame (na primer zelo zaposlenim). Vsak teden se lotimo enega obroka. Začnimo s tistim, ki nam predstavlja najmanjši problem. Če smo jutranji tip človeka, se lotimo zajtrka. Če zjutraj komaj vemo zase, zvečer pa imamo več časa, potem spremenimo večerje. Če kosilo jemo v menzi, potem je morda smotrno najprej spremeniti tega. Da s spreminjanjem svojih navad sploh nimamo dela, ampak le na meniju izberemo bolj zdravo izbiro. Drugače nam bodo že te prve zagate ponagajale in potem lahko hitreje obupamo.

Pripravimo torej vseh sedem obrokov, s katerimi se bomo ukvarjali naslednji teden. Če se odločimo za zajtrke – zapišimo 7 zajtrkov, ki jih bomo pojedli. Zapišimo si, katera živila potrebujemo, da bomo imeli izbire na voljo, ko bodo potrebne. Zapišimo si tudi, koliko časa nam bo vzela njihova priprava. Če se na primer lotimo kuhanja kaše ali pečenja jajc, nam bo to seveda vzelo več časa, kot če bomo le v jogurt vmešali kosmiče in dodali sadje. Nato še opravimo potrebne nakupe, seznam zajtrkov obesimo na hladilnik in vsak večer poglejmo, kaj je naslednji dan na jedilniku. Tako se bomo že psihično pripravili na ta obrok, se ga veselili, o njem razmišljali in tako lažje preprečili, da bi zjutraj na hitro posegli po čem drugem.

Ko osvojimo prve obroke, dodajmo še ostale obroke. Drugi teden tako lahko dodamo kosila, tretji večerje in na koncu še vmesne malice. Ali pa se odločimo za drugačen vrstni red. Pomembno je le, da novega obroka ne dodamo, dokler se nismo resnično navadili na prvega.

Za piko na i lahko ob obrokih zapišemo se svoje počutje. Tako bomo dobili zelo dober vpogled v to, kako hrana vpliva na nas, kar nam bo olajšalo prihajajoča načrtovanja. Če nas na primer kislo mleko ali kefir za zajtrk požene na stranišče, nam pa se mudi v službo, bomo ob zajtrku tako raje pojedli kos polnozrnatega kruha s skuto. Če nam je določena izbira zbistrila misli in napolnila z energijo, jo bomo na jedilnik dali pred pomembnim sestankom ali izpitom.

1,068 total views, 1 views today

Deli