Vsi vemo, da preveč soli škodi našemu zdravju. Pretirana uporaba soli je dejavnik tveganja pri nastanku povišanega krvnega tlaka, ki zviša tveganje za nastanek možganske kapi ali drugih srčno-žilnih bolezni. Prevelike vnose soli povezujejo še z nekaterimi drugimi boleznimi, tudi rakom.
Določene količine kuhinjske soli oz. natrijevega klorida so vseeno nujno potrebne za normalno delovanje našega organizma. Natrij je potreben za vzdrževanje normalnih celičnih funkcij v telesu, uravnavanje krvnega tlaka in prenos hranil. Dodatno pa jodirana sol predstavlja ustrezen vir joda, ki je potreben za normalno delovanje naše ščitnice. Nekaj soli torej vseeno moramo zaužiti.
Priporočena referenčna vrednost za vnos hranil je 1,4 g soli oz. 550 g natrija na dan za odraslo osebo. Pri otrocih so te vrednosti še nižje. Zgornji dnevni vnosi (to so vnosi, ki še ne pomenijo tveganja zdravja) so do 5 g soli na dan za odraslo osebo oz. do 2000 mg natrija.
Te vnose hitro dosežemo. Da se izognemo previsokim vnosom, tako sledimo preprostim napotkom:
- Jedem ne dodajamo soli iz navade. Živilo oz. jed najprej poskusimo in šele nato dosolimo po potrebi. Zavedeti se je treba tudi, da z leti človek izgublja okus, zato starejši ljudje svoje jedi pogosto solijo pretirano. Zavestno torej zmanjšajmo uporabo soli in raje uporabimo začimbe.
- Izdelke, ki vsebujejo večje količine soli, v svoje jedilnike vključimo le redko: mesni izdelki, predpripravljene jedi, hitra hrana in predvsem slani prigrizki. Veliko soli je tudi v pločevinkah, saj sol služi kot konzervans. Nedolžni niso niti siri.
- Zmernost je potrebna tudi pri uživanju kruha in krušnih izdelkov, še boljše pa je, da ga spečemo sami doma.
- V trgovini preverimo deklaracijo izdelka. V primeru, da je vrednost soli visoka, izdelka ne kupimo ali najdemo podobnega z manj soli.
Cindi Slovenija opozarja, da dnevne potrebe po soli zadostimo že s kosom pice, dvema kosoma kruha ali petimi rezinami salame.
V določenih izrednih razmerah je treba vnose soli povečati: povečano izločanje natrija s potenjem: povečana telesna aktivnost, povišana telesna temperatura, vroče ali vlažno ozračje, povečano izločanje natrija z urinom, izguba natrija pri nekaterih boleznih: npr. bruhanje, tudi nekatere kožne bolezni, cistična firboza.
