Ker se probiotiki v črevesju ne naselijo za stalno, jih je treba nenehno obnavljati. Najdemo jih v veliko različnih izdelkih. Večina nas na probiotik pomisli, ko govorimo o kefirju, kislem mleku ali probiotičnem jogurtu, vsebujejo pa jih še skuta in siri ter ostali fermentirani mlečni izdelki.

Za ljudi, ki ne posegajo po mleku ali mlečnih izdelkih, so dober vir probitikov kislo zelje ali repa in druga fermentirana hrana (na primer kisle kumarice).

Posežemo lahko še po koncentriranih probiotikih v prahu, kapsulah ali napitkih.

Najpogostejši mikroorganizmi, ki se uporabljajo v ta namen, so različni sevi mlečnokislinskih bakterij. Dve glavni vrsti probiotičnih bakterij sestavljajo člani roda Lactobacillus, v katerega sodi večina probiotikov in je tudi največji in najbolj raznolik rod ter se tudi najdlje uporablja kot probitoik. Velikokrat se uporablja tudi rod Bifidocaterium.

Dokler živila s probiotiki uživamo dnevno, je dovolj, da izčrpamo te vire – v hrani.
Če pride do problemov (driska, oslabljen imunski sistem, pogoste okužbe), pa izberimo še koncentrirane probiotike.

Deli