Danes zelo pogosta težava s prebavili, ki pesti mnoge, je pekoč občutek oz. zgaga. Povzroči jo lahko enkraten dogodek oz. posamezen obrok, ko posamezniku določeno živilo nagaja ali se je preveč najedel. Lahko je posledica življenjskega sloga posameznika, če je ta pogosto pod stresom, kadi ali pije, ima prekomerno telesno težo ali se nezdravo prehranjuje. Zgaga je lahko tudi posledica nekaterih bolezni, povzročajo jo lahko določena zdravila ali pa mehanske poškodbe. Pogosta je tudi v nosečnosti. V primeru, da nas pesti pogosto, je na mestu obisk zdravnika, ki bo z raziskavami ugotovil točen vzrok in tudi predlagal rešitve.

Tudi, če nam zdravnik predpiše katero od zdravil, za lajšanje bolečin oz. odpravljanje težav, je za učinkovito zdravljenje potrebno tudi sledenje podporni dieti in sprememba življenjskega sloga, če je ta bil razlog za težave. Velikokrat se namreč zgodi, da se posameznik zanaša zgolj na zdravila, ostalo pa zanemari. Sploh kadilci naj čim prej prenehajo s kajenjem.

Želodčna dieta sicer izloča veliko živil, ki jih sicer svetujemo v zdravi prehrani. Izločijo se namreč živila z veliko vlakninami – surova zelenjava, sadje in polnozrnati izdelki. Te je potrebno nadomestiti oz. jih predhodno toplotno obdelati:

  • Od zelenjave lahko jemo korenček, cvetačo, blitvo ali špinačo, bučke, mehke dele repe in zelja, paradižnik brez lupine in semena, rdečo peso, kolerabo. Zelenjavo skuhamo ali podušimo. Gobam se odpovemo. Prav tako pogosto nagajajo še paprika, trde solate, ohrovt, kumare, regrat, redkvice, konzervirana zelenjava in stročnice.
  • Pri sadju se poslužujemo kompotov, vloženega sadja brez dodanega sladkorja ali konzervansov, marmelad brez sladkorja. Odlična izbira pa je tudi banana. Nagajajo sveže in suho sadje ter oreščki. Te izločimo oz. najdemo količino, ki nam ne povzroča težav.
  • Polnozrnatih izdelkov se izogibamo, kruh jemo star vsaj en dan. Izberemo pa lahko krompir, oluščen riž, bele testenine in pšenični ali koruzni zdrob. Izogibamo se žgancev, svaljkov, cmokov, kaš …
  • Mleko in mlečne izdelke uživamo, če nam ne povzročajo problemov. Jajca pripravimo mehko kuhana oz. jih spečemo brez maščobe. Dodamo jih lahko jedem. Pri mesu izbiramo kose brez vidne maščobe. Izogibamo se prekajenim mesnim izdelkom, mesu in ribam iz pločevink, paštet in drobovine.
  • Dieta izloči tudi nezdrave izbire: živila in jedi z veliko maščobe, predelana živila, ki vsebujejo veliko konzervansov, sladkor in sladke jedi (tudi čokolado) in alkohol. Teh ne nadomeščamo. Pri kavi je potrebna previdnost – raje izberemo žitno kavo in ne prave, prav tako pazimo pri začinjanju in kisanju jedi (pogosto so problem ostre začimbe: feferoni, poper, gorčica). Hrana naj bo tako nevtralnega okusa! Od začimb uporabljamo sol, peteršilj, drobnjak, zeleno, lovor, rožmarin, kumino, origano, majaron, timijan, šetraj, cimet, vanilijo, janež, meto, muškatni orešček, baziliko. Česen in čebulo prej toplotno obdelamo in uporabimo le majhne količine. Izogibamo se tudi jušnih kock in začimbnih mešanic.
  • Pomemben pa je tudi način priprave hrane: prevladovalo naj bi kuhanje in dušenje v lastnem soku ali dušenje v alu foliji. Kadar živila pečemo, to storimo z malo maščobe. Cvrenje je popolnoma odsvetovano.

Posamezniku, ki ga spremljajo težave z zgago, se svetuje uživanje več manjših obrokov. Celo do 6 obrokov dnevno. Hrano mora uživati počasi in jo dobro prežvečiti.

Hrana naj bo primerne temperature – ne prevroča in ne prehladna. Jedi iz hladilnika za nekaj minut postavimo na sobno temperaturo.
Če nas pesti zgaga, je pomembno tudi, da med obrokom ne pijemo tekočine. To spijemo šele po obroku. Po obroku tudi pazimo, da se ne uležemo, prepogibamo ali da ne dvigujemo težkih bremen (napenjanje). Tudi na sploh pri ležanju vzdihnemo vzglavnik.

Deli