Eno od vprašanj, ki ga dobivamo od naših strank, je »Kako shujšati?«. Že mladi imajo s tem težave, pri starejših pa je ta proces še toliko težji in dolgotrajnejši. Tukaj je nekaj glavnih razlogov in rešitev.

Prvi problem se pojavi že v izhodišču. Mlajše ljudi prej motijo odvečni kilogrami in se hujšanja lotijo že, ko imajo le nekaj kilogramov odvečne teže. Starejši kot smo, kasneje nas to začne motiti. Če se vsako leto zredimo le za kilogram, je to od 40. do 60. leta že 20 kilogramov odvečne telesne teže.

Rešitev: Odločitev za zdravo prehranjevanje in primerne energijske vnose sprejmimo čim prej in preprečimo,
da nalaganje kilogramov postane nekaj normalnega. V svojo rutino vnesimo tudi gibanje.

Kot smo pisali v Ponedeljkovem vsevedu, se naš bazalni metabolizem z leti niža. Starejši, kot smo, manj torej potrebuje naš organizem za delovanje v mirovanju. Če pogledamo tabelo dnevnih energijskih potreb, vidimo, da lahko od 15 do 19 let star moški poje 3100 kcal, nad 65 let star moški pa le 2300. Gre torej za 800 kcal razlike. Pri ženska je ta razlika 700 kcal. Navadno se naše prehranske navade ne prilagodijo na znižane potrebe, ampak v kasnejšem obdobju, ko pridemo v pokoj, jemo še več, saj nam to dopušča čas.

Rešitev: Potrebna je prilagoditev dnevnih vnosov. Obroki naj bodo redni in naj se z leti prilagajajo spremembam.
Bolje je, da pri vsakem obroku pojemo malo manj, kot da izpustimo en cel obrok.

Za nižje potrebe je poleg upočasnjenih funkcij v organizmu (regeneracija, rast) odgovoren tudi upad mišične mase. Porabniki energije v našem organizmu so prav mišice. Temu procesu ne gre ubežati, vendar ga lahko upočasnimo.

Rešitev: Ohranimo gibanje celo življenje. Sprehodi, plavanje, pohodništvo, kolesarjenje, nordijska hoja,
igra z otroki in vnučki so vse aktivnosti, ki jih lahko počnemo tudi v pozni starosti.
Če vsemu skupaj dodamo še osnovne vaje za moč in tudi hrbtenico ter lepo držo, bomo organizmu naredili celo dvojno korist.

Za vsem skupaj pa tiči še en razlog – namreč poleg vsega, so tukaj zelo pomembne tudi naše navade. S staranjem navadno postanemo manj aktivni. Če ne drugega, nam ni več treba hoditi v službo, kjer smo gotovo porabili kar nekaj dnevne energije. Naš vsakdan se upočasni, po opravkih in dnevnih zadolžitvah več ne hitimo do onemoglosti, ampak si vmes vzamemo čas tudi za počitek. In med počitkom se ne porablja toliko energije kot med aktivnostjo. Seveda imamo posledično tudi več časa, ki ga lahko namenimo pripravi hrane in uživanju v njej. S tem ni nič narobe, dokler so količine te hrane v mejah normale.

Rešitev: Tukaj rešitve pravzaprav ne potrebujemo. Paziti moramo le, da bomo naše prehranske navade
prilagodili tej zmanjšani aktivnosti. Izkoristimo višek časa za pripravo kvalitetnejših obrokov,
izberimo osnovna živila in kuhajmo iz njih.
Iz svojih jedilnikov črtajmo instant juhe, omake in ostalo hitro pripravljeno hrano.